PETANJCI, 24. februarja 2017 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki ima sedež v občini Tišina in med drugim skrbi za Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih, je ena najaktivnejših tovrstnih ustanov in sorodnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ta sloves je s svojim delovanjem in številnimi programsko zanimivimi in vsebinsko bogatimi dogodki v lanskem letu znova potrdila in opravičila. Z oceno vodstva so se soglasno strinjali tudi ustanovitelji na letnem zboru, ki se ga je le nekaj dni po dopolnitvi 102. leta udeležil tudi častni in še vedno aktivni član ustanove, akademik dr. Anton Vratuša.

Ustanova je v letu 2016 primerno, delovno in kulturno obeležila 20-letnico delovanja, izdala je več zanimivih publikacij in knjig, organizirala več Vanekovih večerov, kjer so bile v ospredju obravnave najaktualnejše teme ter izvedla vse že tradicionalne dogodke in prireditve v Vrtu spominov in tovarištva in jim dodala nekaj novih. V Vrtu spominov in tovarištva je bilo prvič v Pomurju srečanje slovenskih brigadirjev. Sklenjen je bil krog sodelovanja med ljubljanskim društvom Zeleni prstan in fundacijo, ki sta z vzajemno zasaditvijo spominskih dreves simbolno povezali dve vsebinsko primerljiva simbola slovenske zgodovine – Pot spominov in tovarištva v Ljubljani in petanjski Vrt spominov in tovarištva. Vseh dogodkov pa je bilo več kot petdeset. Posebno skrb je fundacija namenjala vzdrževanju in vsebinski bogatitvi vrta, med drugim je bilo zasajenih šest novih spominskih dreves in vrtnic. Ves ta trud in primerna promocija petanjskega naravnega, zgodovinskega in turističnega bisera se je odrazila tudi v ugledu fundacije in pri vse številčnejših obiskovalcih vrta, pa naj so to udeleženci prireditev, popotniki, turisti, posebni gostje, ali sodelujoči na učnih delavnicah v šoli v naravi. Bilo jih je več kot 1200. Vse, kar smo naredili, je rezultat zavzetega dela številnih sodelavcev ustanove, odličnih in razvejanih partnerskih povezav in stalnega dobrega sodelovanja, podpore in pomoči ustanoviteljev in donatorjev, ki so s svojo moralno, delovno, strokovno in materialno podporo zagotavljali nujno potrebne pogoje za delovanje, je tudi na zboru ustanoviteljev poudaril predsednik uprave Ernest Ebenšpanger.

Obsežen program za leto 2017 pa je ustanoviteljem v imenu programskega sveta in uprave fundacije predstavil podpredsednik uprave Marjan Šiftar. Že s prvim letošnjim Vanekovim večerom je ustanova javnosti sporočila, da izpostavlja obeleževanje 500-letnice reformacije v sodelovanju z Evangeličansko cerkvijo na Slovenskem, Slovenskim društvom Primož Trubar in Občino Puconci. V tem okviru bo fundacija organizirala predstavitev lani izdane monografije Protestantizem včeraj, danes in jutri na Dunaju, posebno pozornost bo jubileju namenila tudi na tradicionalni majski prireditvi. Skušala bo vzpostaviti stike z Inštitutom za astrološke raziskave J. Kepler v Beogradu in dala bo pobudo Občini Tišina, Osnovni šoli Tišina in drugim zainteresiranim za vsebinsko obogatitev Keplerjeve pohodne poti ob Muri. Začele so se tudi priprave na obeleževanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo bomo obeleževali leta 2019. Podprli naj bi pobudo Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota za postavitev spominskega obeležja dr. Matiji Slaviču in majorju Johnsonu v Murski Soboti in predlagali, da se prostor okrog spomenika na Slovenski ulici poimenuje v Ploščad dr. Slaviča, dr. Uroša Lipuščka pa bo podprla pri dokončanju raziskav o ozadjih odločanja o usodi Prekmurja na pariški mirovni konferenci. Ustanova se bo med drugim zavzemala tudi za izdajo ponatisa prispevkov dr. Slaviča objavljenih v zborniku Slovenska krajina in za izdelavo krajšega televizijskega dokumentarca o dr. Slaviču in majorju Johnsonu. Ob 300-letnici natisa prve knjige v prekmurskem jeziku naj bi skupaj z drugimi zainteresiranimi omogočila snemanje filma Matrni jezik kinč predragi, za katerega je scenarij že napisal Evgen Car. Ustanova bo aktivno sodelovala pri nastajanju in izvajanju projekta Muzej židovske, romske in protestantske kulture v Murski Soboti, skupaj z drugimi zainteresiranimi bo obeležila mednarodni dan spomina na holokavst med Romi in podpirala bo Občino Lendava za pridobitev kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025. Vse akterje v regiji bo spodbujala k povezovanju znanstvenih potencialov in kulturne dediščine za bogatitev identitete regije in razvoj kulturnega turizma. Že marčevski Vanekov večer bo namenjen projektu Biosferno območje Mura v Unescovem programu Človek in biosfera, pa tudi sicer bo fundacija spremljala uresničevanje tega projekta. V sodelovanju z občinama Tišina in Cankova je aktualen dogovor o skupni vlogi na razpis v okviru projekta LAS Goričko s programom 3PARKI.

Ustanova želi vzpostaviti sodelovanje s programsko sorodnimi organizacijami in društvi. med njimi s Kovačevo domačijo v Nedelici, z Raziskovalno izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan, s Trstenjakovo fundacijo,s Prleško akademijo, s Prekmurskim društvom general Maister Murska Sobota, pa tudi s Čebelarsko zvezo Pomurja in s Svetom pomurskih občin. Prav tako bo nadaljevala in bogatila sodelovanje z vsemi dosedanjimi partnerji, med njimi s fundacijo Poti miru v Posočju, z mrežo botaničnih vrtov, z ljubljansko ustanovo Zeleni prstan, z Zvezo brigadirjev Slovenije in njenim društvom v Prekmurju, s fundacijo Franca Rozmana Staneta, z borčevskimi organizacijami, s Krajinskim parkom Goričko, s PAZU, z Zvezo Romov Slovenije, z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, s Kulturnim društvom štajerskih Slovencev 7 .člen, z Zvezo Slovencev na Madžarskem in številnimi drugimi, s katerimi jo povezujejo programski cilji. Za ustanovo in okolje je zelo pomembno dobro sodelovanje z domačo Občino Tišina, ki je zgledno, v programskem letu pa mu bodo dodali še nove vsebine, med njimi je tudi vzpostavitev turistično-informativnega centra skupaj z ZRC SAZU v Vrtu spominov in tovarištva. V programu fundacije ostajajo vsi tradicionalni projekti in dogodki: literarni natečaj Vrt-ograček mladih talentov letos na temo Imamo samo en kontinent, Vanekovi večeri z aktualnimi vsebinami, majska prireditev tokrat posvečena reformaciji , založniška dejavnost, razstave, koncerti, posveti , okrogle mize, razne delavnice, spominski pohodi in drugo. Prva skrb fundacije pa ostaja vzdrževanje in razvoj Vrta spominov in tovarištva. Optimalno ga bodo vzdrževali in urejali,med drugim bodo zasadili vrbo žalujko dr. Antona Vratuše, častnega člana fundacije, se prijavljali na razne razpise in si prizadevali, da ta naravni in zgodovinski biser Občine Tišina najde prostor tudi v dolgoročnem načrtu razvoja pomurske regije.

Po krajši razpravi je predloženi vsebinski program skupaj s finančnim načrtom za leto 2017 dobil soglasno podporo ustanoviteljev.

Zbor ustanoviteljev Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija je enoglasno sprejel tudi pobudo, da Republika Slovenija čim prej nostrificira Avstrijsko državno pogodbo. Sodelavci fundacije so kot posamezniki ta prizadevanja podpirali že v preteklosti, dr. Anton Vratuša pa je bil celo med prvimi pobudniki.

Zaključek zbora ustanoviteljev pa je izzvenel s prijazno zdravico namenjeno častnemu članu in idejnemu vodji fundacije, akademiku dr. Antonu Vratuši, ki je bil na dan zbora tretji dan v 103. letu. Zaželeli smo mu zdravja, sreče, energije, volje, veselja do dela in še naprej veliko izvirnih idej in aktivnega sodelovanja pri delu Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.