Vanekov večer za Muro

Vanekov večer za Muro

Petanjci, 30. marca 2017 –Z marčevskim Vanekovim večerom pod naslovom Filmski večer z reko Muro, ki je sledil zasaditvi spominskih dreves dr. Antona Vratuše v Vrtu spominov in tovarištva, se je Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija v sodelovanju z Društvom za proučevanje rib Slovenije, Svetovno organizacija za naravo in Zvezo društev Moja Mura priključila kampanji Rešimo Muro – Ne HE Hrastje- Mota. Zbrane sta pozdravila predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ernest Ebenšpanger in župan Občine Tišina Franc Horvat, ki sta poudarila, da so predvidene elektrarne na Muri pregrob poseg v naravo, zato tako fundacija kot občina podpirata kampanjo, ki jo je v nadaljevanju zbranemu občinstvu podrobneje predstavila Nataša Bevc.

Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro, je kot prvi cilj kampanje izpostavila ustavitev projekta prve elektrarne na Muri pri Hrastju- Moti. Nanizala je veliko argumentov, v ospredje pa je postavila naravno bogastvo območja, ki je edinstveno v Sloveniji in širšem prostoru. Izgradnja murskih elektrarn bi vse to uničila in bi imela zgolj neugodne posledice za okolje in ljudi.

Zelo zanimiv in vsebinsko prepričljiv prispevek k razmisleku o izgradnji hidroelektrarn na Muri pa je dodal Stojan Habjanič v imenu Zveze društev Moja Mura, ki od leta 2008 povezuje 24 društev, civilna družba pa se gradnji elektrarn upira že tri desetletja. Opozoril je, da bi bili pozitivni učinki na regijsko gospodarstvo zanemarljivi, poseg v naravo pa nepopravljiv in z negativnimi posledicami na okolje in življenje ljudi. Samo investitorji imajo interes, in to je prodaja elektrike na evropskem trgu. Razkrinkal je njihove zavajajoče napovedi, da bodo elektrarne na Muri spodbudile razvoj turizma, ustvarile pogoje za namakanje, izboljšale ekološko stanje območja in bodo koristne za prebivalstvo. Z argumenti je zavrgel te trditve in brez dlake na jeziku dejal, da je objekt kvečjemu zanimiv z vidika gradbeništva. Ponudil je tudi rešitve in kot eno najpomembnejših, da rešitev ni v povečani proizvodnji elektrike, temveč v racionalnejši rabi. V bran pred megavati morajo stopiti ukrepi, ki bodo v ospredje postavili prihranek energije poimenovan negavat. Po njegovi oceni bi samo 820.000 slovenskih gospodinjstev z nekaj varčevalnimi ukrepi, med njimi bi lahko bilo tudi subvencioniranje zamenjave gospodinjskih aparatov z varčnejšimi, prihranilo toliko električne energije, da ne bi bilo treba zgraditi devetih elektrarn na Muri. Če bi temu dodali še pospešeno energetsko sanacijo javnih stavb in manj potratno porabo energije v industriji, bi vsako leto brez težav najmanj za odstotek in pol zmanjšali porabo elektrike. Vsa ta dejstva in številni drugi argumenti, ki jih je nanizal, so med udeleženci Vanekovega večera spodbudili razpravo, ki je izzvenela v podporo argumentom, da gradnja elektrarn ni v interesu okolja, ker to ne bi bila elektrika za prebivalstvo, ampak za prodajo na evropskem trgu.

Zanimiva dopolnitev Vanekovega ekološkega večera je bila projekcija filma Upor na Donavi.