Globalni sociolog prof. ddr. Rudi Rizman na Vanekovem večeru

Globalni sociolog prof. ddr. Rudi Rizman na Vanekovem večeru

Murska Sobota, 25. april – S kritično iztočnico Ali se je EU znašla v slepi ulici je v torek, 25. aprila v soboški knjižnici začel svoj nastop na Vanekovem večeru mednarodno uveljavljen sociolog prof. ddr. Rudi Rizman. Njegov gostitelj in voditelj večera je bil podpredsednik ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar, ki ga je s sodelavci dočakal v vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih. Med vprašanji navzočih se je ddr. Rizmanu zdelo bolj zanimivo vprašanje, v katerim je bil omenjen naš priljubljeni književnik Tone Partljič, nekoč poslanec, in slab ugled, ki ga imajo politiki pri nas.

Ko eden od utemeljiteljev sociologije globalizacije na Slovenskem – rojen je bil v Slovenski Bistrici, v mladosti je pomagal starim staršem na kmetiji v Miklavžu pri Ormožu – niza primere slabih praks, kako in zakaj se je EU znašla v slepi ulici, ne pozabi omeniti sladkorno tovarno v Ormožu. Po njegovem bolj kot kdajkoli prej velja znana maksima misli globalno, deluj lokalno, navaja, da je recimo ukinitev ormoške „cukernice“ posledica rušilnih učinkov v osnovi pozitivne globalizacije, ki pa ni ustrezno regulirana oziroma usmerjana.

„Paradoks je v tem, da smo to tovarno nekoč že imeli, a smo se je odrekli. Slovenija bi morala v tem primeru poskrbeti zase in se upreti kot se na primer upirajo Irci, nemška država je zaščitila svoje državne banke in podobno,“meni ddr. Rizman, gostujoči profesor številnih univerz po svetu, avtor obsežne študije Čas (brez) alternative. Prepričan je, da bi nas morala v tej zadevi zaščititi tudi EU, saj „je bil namen EU, da se združujemo povezujemo, da na ta način tudi majhni narodi dobijo varovalko v tem smislu, da lahko ustvarjajo svoje materialno in duhovno bogastvo“.

Mož, ki je med drugim sodeloval s Titovim biografom in partizanom, disidentom Vladimirjem Dedijerjem, deloval v Russelovem razsodišču, se osebno poznal z intelektualnim velikani kot so (bili) Bertrand Russel, Jean Paul Sartre, Noam Chomsky, Umberto Eco, Adam Michnik, Simona de Beauvoir in drugi, se pridružuje zahtevam udeležencev številnih protestnih pohodov po svetu za to, da se zaščiti ključna vloga znanstvenega raziskovanja in iskanja resnice pri oblikovanju javnih politik in zagotavljanju prostega prehoda informacij in znanja. Tak pohod je bil tudi 19. aprila v Ljubljani.

„Ko sem bil še študent, sem v Kuzmi za prof. dr. Julija Titla raziskoval v projektu Murska republika 1919. Vi ste to republiko razširili na vso Slovenijo in s tem se lahko pohvalite,“se je z nostalgijo spomnil Rizmna, osebno je tudi poznal gospodarja Šiftarjevine, pomurskega intelektualca, pravnika prof. dr. Vaneka Šiftarja, ki „je bil odprt, spoštljiv človek, pripravljen poslušati in slišati, kar je bila v času mojega intelektualnega odraščanja zelo dobra naložba.“