Vranov ograček mladih talentov

Vranov ograček mladih talentov

Petanjci, Tišina, 6. oktobra 2017. “Živeti trajnostni razvoj”, je bila letošnja tema, o kateri so pisali učenci in dijaki pomurskih šol, ki so se odločili za sodelovanje na literarnem natečaju, ki ga pripravljata Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Organizacijska enota Murska Sobota. Na pobudo akademika dr. Antona Vratuše je bil prvi literarni natečaj leta 2009 – “Sprehajal sem se po vrtu spominov in tovarištva” in pod naslovom Ograček mladih talentov. Zdaj, po letošnji smrti akademika dr. Antona Vratuše, bo literarni natečaj z nekoliko spremenjenim imenom, in sicer Vranov Ograček mladih talentov. “Vran” je namreč psevdonim Antona Vratuše, s katerim se je podpisoval pod prve literarne prispevke, tudi v Mladem Prekmurcu, reviji, ki jo je urejal Vanek Šiftar

Tokrat se je program začel na Petancih z okroglo mizo “Živeti in udejanjati trajnostni razvoj.” Z dr. Dušanom Plutom – univerzitetnim profesorjem geografije na ljubljanski Flozofski fakulteti, članom slovenskega predsedstva, ko je bil predsednik Milan Kučan in ekologom – doslednim borcem za varstvo okolja, se je pogovarjal pomurski ekolog Stojan Habjanič. Pozneje je bil dr. Dušan Plut slavnostni govorec na podelitvi priznanj, ki je bila zaradi negotovega vremena na Tišini, namesto v Vrtu spominov in tovarištva. V skrašani obliki je obravnaval enako temo: “Živeti in udejanjati trajnostni razvoj.”

Ugledni strokovnjak, vrhunski ineteltualec dr. Dušan Plut je prepričan, da živimo globalno v zelo krivičnem svetu, in da s svojim ravnanjem vsakodnevno uničujemo naš planet. Po nekaterih kazalcih, recimo družbenem bruto produktu, se v Sloveniji sicer ne obnašamo najslabše, saj smo med približno 200 državami na 30 mestu. V celoti pa porabimo ta toliko, kot bi bil naš planet za 60 odstotkov večji kot je. Problem je vedno v statistiki in številkah. Morali bi imeti dvakrat večji planet kot je zdaj. Velika, izjemno velika je tudi porazdelitev narodnega bogastva: le 8 ljudi ima tolikšno bogastvo, kot dobre 3,6 milijarde revnejšega prebivalstva na nerazvitih delih planeta. Kar je skoraj neverjeten podatek, vendar resničen. Zato je obvezen, tako Dušan Plut, prehod na trajnostno naravno družbo, kar vsebuje številne naloge in ukrepe, pa tudi politično pripravljenost. Zadovoljni smo, da je Slovenija bogata z naravnimi danostmi z naravnimi danostmi, vodnih virov ima kar trikrat več kot je evropsko poprečje, podobno je tudi z gozdovi, ki prekrivajo 60 odstotkov površine. Evropski in slovenski problem je tudi v potratni porabi energije, tudi električne, s čimer je Dušan Plut mislil na škodljive posledice gradnje elektrarn na reki Muri.

V drugem delu programa na Petancih je bila saditev vrtnice iz Nove Gorice v Vrtu spominov in tovarištva, kjer že cvetita vrtnici Prešeren in Trubar žlahtnitelja, dr. Matjaža Kmecla, sicer univerzitetnega profesorja književnosti.

Novi Gorici, s katero sodeluje Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, pravijo tudi mesto vrtnic. V širšem programu dogodkov in literarnega natečaja, sta podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon in predsednik Goriškega združenja ljubiteljev vrtnic Edi Prošt posadila vrtnico sorte burbonka in napovedala, da bodo kmalu vzgojili avtohtono vrtnico Nova Gorica in jo bodo tedaj podarili fundaciji.

Zaključni del literarnega natečaja, podelitev priznanj in zahval je potekal zaradi slabega vremena v dvorani na Tišini. Irena Kumer, ki vse od začetka vodi natečaj, je prebirala misli o dr. Antonu Vratuši (Marjana Šiftarja, Ernesta Ebenšpangerja, Franca Kuzmiča in drugih). Razmišljala je tudi o dolgoletnem in plodnem sodelovanju med dr. Vanekom Šiftarjem in dr. Antonom Vratušo. Slavnostni govorec dr. Dušan Plut je v nagovoru strnil razmišljanja, ki jih je o trajnostnem razvoju povedal na uvodni okrogli mizi. Izpostavil je, da živimo v svetu protislovij in poudaril, da brez odgovornega načina življenja ne bomo preživeli. Kar se zdaj dogaja z naravnimi danostmi je marsikje zločin. Zato je obveza vseh, da za naslednje rodove ohranimo pogoje za spodobno življenje. To željo so izpostavili tudi avtorji, ki so se udeležili literarnega natečaja.

V zelo prijetnem kulturnem programu pa so sodelovali dijaki soboške Gimnazije in Osnovne šole Grad. Nagrajena besedila Živeti z naravo so napisali:Žiga Mekiš Recek, Pia Zala Meden, Dušan ŽumanMaja Klement, Alex Horvat in Eva Pešti. Odlomke iz teh del sta interpretirala Špela Makari in Aljaž Ferencek. Priznanja so avtorjem in njihovim mentorjem podelili dr. Dušan Plut, Irena Kumer in Ernest Ebenšpanger. Spremljali smo prijeten kulturni program, ljudsko Kje so tiste stezice je pela Maruša Mujdrica, ki je zapela še Prešernovo O, Vrba v priredbi Vlada Kreslina, ; kitaristka Laura Cigut in pevka Tara Jug sta nastopili s Siddhartino Ledeno in Kreslinovo Z Goričkega v Piran.

Znrane, med njimi dr. Boštjana Žekša, svetovalca predsednika Slovenije, sedanjega podpredsednika in nekdanjega župana Mestne občine Marka Tribušona, nekdanjega župana Srečka Meha je pozdravil Franc Horvat, župan Občine Tišina, ki je ponosna na vse, kar se dogaja v Vrtu spominov in tovarištva, za mnoge edinstvenega v Evropi, kot je dejal Marko Tribušon, podpredsednik Mestne občine Nova Gorica.

Vsem, ki so sodelovali v programu in natečaju, vsem mentoricam in mentorjem in vsem zbranim se je v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije zahvalil njen predsednik Ernest Ebenšanger.