Vanekov večer posvečen reformaciji

Vanekov večer posvečen reformaciji

Petanjci, 23. novembra 2017 – Obeleževanje 500. obletnice reformacije je pomembno sooblikovalo program dela Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija v letu 2017. Za Slovence izjemno pomembnemu jubileju, saj nam je protestantizem s Primožem Trubarjem in njegovo prvo slovensko knjigo zapustil neprecenljivo dediščino – temelj našega narodnostnega obstoja in razvoja, je bil namenjen tudi novembrski Vanekov večer, zaključni dogodek v okviru fundacije posvečen 500. obletnici reformacije, na katerem je bil osrednji gost, predavatelj in sogovornik obiskovalcev dr. Aleksander Erniša, prvi evangeličanski duhovnik z najvišjim akademskim naslovom in vojaški vikar.

Za uvod v vsebinsko zanimiv in obenem slovesen večer sta fundacija in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, podružnica Murska Sobota, pripravili razstavo izbora likovnih del iz bogate zbirke štiriindvajsetih slikarskih kolonij Primož Trubar, na katere organizatorjem vsakič uspe privabiti priznane sodobne slovenske umetnike, ki se jim vsa leta pridružujejo tudi domači pomurski likovni ustvarjalci. Izbor likovnih del za razstavo v prostorih ZRC SAZU v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih je pripravil umetnostni zgodovinar Franc Obal, dogodka pa se je udeležil tudi vodja kolonij , akademski slikar in prekmurski rojak Nikolaj Beer.

Po otvoritveni slovesnosti in odprtju razstave je dr. Aleksander Erniša pritegnil pozornost obiskovalcev z zanimivo predstavitvijo vsebine svojega doktorskega dela Primerjava prevoda in izvirnika kot model za določanje pomena teološkega besedja v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja na primeru Trubarjevega prevoda Luthrove Hišne postile. Razgrnil je številne zanimive podatke in ugotovitve o reformaciji , poudaril pomen Trubarjevega dela in njegovo predanost svojemu narodu in med drugim ocenil, da je znanstveno raziskovanje protestantizma in vloge slovenskih protestantskih piscev šele na samem začetku. Obelodanil je tudi pobudo, da bi Trubarjevo Hišno postilo, njegovo najobsežnejše in poslednje delo, za katerega izdajo je posthumno poskrbel njegov mlajši sin Felicijan, prevedli v sodobni slovenski knjižni jezik.