Vanekov večer z ekspertom za pisave

Vanekov večer z ekspertom za pisave

Murska Sobota, 22. novembra 2017 – Doktor filoloških ved Duško Aleksovski – doktoriral je leta 1981 iz filologije na Univerzi Franche Comte v francoskem Besanconu -, je bil gost tokratnega Vanekovega večera na temo Staroslovanska pisava pred glagolico in ćirilico. Lahko se je počutil domače, saj živi v Murski Soboti več pripadnikov makedonske narodnosti, v mestu je makedonski častni konzulat s častnim konzulom podjetnikom Štefanom Pavlinjekom, slovenski veleposlanik v Makedoniji je bil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF). Lepo obiskano poldrugo uro srečanja z dr. Aleksovskim, znan je po odkritju več kot milijon starodavnih risb in zapisov, vklesanih na kamnih na več kot 1126 lokacijah po Makedoniji, je povezoval Stojan Habjanič, član Programskega sveta Ustanove.

Makedonski ekspert za pisave, ki je najprej študiral filologijo in pozneje arheologijo na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju – je avtor več knjig in nominiranec slovite Univerze v Cambridgeu za uvrstitev med 2000 najpomembnejših oseb 20. stoletja -, je prišel v Slovenijo na povabilo zgodovinskega društva iz Benedikta, tam je tudi predaval, prav tako v Mariboru in Lenartu. Na Petanjcih so ga najprej sprejeli predstavniki UŠF, potem pa je dr. Aleksovski, ustanovitelj makedonskega raziskovalnega središča za umetnost v kamnu/stenska umetnost ter soustanovitelj Svetovne akademije na tem področju v Skopju, v soboški študijski knjižnici predaval o svojih raziskavah; te predstavljajo temelj kulturne, zgodovinske in lingvistične dediščine Republike Makedonije.

Po besedah Habjaniča se je ugledni raziskovalec in znanstvenik dotaknil tudi pred dobrimi 200 leti v kraju Ženjak pri Negovi (nekoč je bilo to samostojno naselje v občini Benedikt) najdenih več kot 20 negovskih čelad iz obdobja 450 do 350 let pred našim štetjem, ki so imele poleg udarcev ali prask z meči tudi napise domnevno v germanskem jeziku. Izjemna arheološka najdba, ki je zaradi starinskih napisov prvovrstna evropska znamenitost, je dokaz, da so že takrat v naših krajih živeli kulturni ljudje s svojim jezikom in svojo pisavo.