Domoznanski večer: Kdaj je bila sprejeta Bogojinska resolucija?

Domoznanski večer: Kdaj je bila sprejeta Bogojinska resolucija?

Murska Sobota, 28. avgust 2018. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, Pokrajinska in študijska knjižnica ter Društvo general Maister, so pripravili domoznanski večer. Na katerem je dr. Klaudija Sedar govorila o takoimenovani bogojinski resoluciji, zlasti o napačnih informacijah, kdaj je resulucija bila sprejeta. Bogojinska resolucija ni bila sprejeta kot se je zmotno pojavljalo v javnosti 17. avgusta 1919 po zaslugi tedanjega bogojinskega župnika Ivana Baše, marveč 29. avgusta 1926, v času poskusa „hrvatizacije“ Prekmurja. Tedaj so bila dobro obiskana zborovanja (skupaj okoli 15 tisoč udeležencev) v Murski Soboti, Črenšovcih in Bogojini, na katerih so se zoperstavili hrvaškim nameram v Prekmurju.

Podrobnosti o nastanku in datumu objave bogojinske resolucije je predstavila dr. Klaudija Sedar iz Pokrajinske in študijske knjižnice (tudi predsednica našega programskega sveta), ki se s tematiko ukvarja dalj časa in je že leta 2010 objavila v Zgodovinskem časopisu, kako, zakaj in kdaj je nastala bogojinska resolucija.

Dr. Klaudija Sedar, ki proučuje prekmursko kulturno zgodovino, je o bogojinski resoluciji pregledala vse tedanje vire, od prvega časopisa Prijatel naprej in na osnovi tega zaključila, kdaj in zakaj je bila sprejeta bogojinska resolucija oziroma deklaracija. S tem pa ne zanika njenega pomena v tedanjem in tudi sedanjem času in v letu, ko smo tik pred proslavitvijo 100-letnice priključitve Prekmurja matični Sloveniji. Tudi ta domoznanski večer se uvršča v začetek obeleževanja pomembna jubileja v letu 2019, z osrednjim dogajanjem 17. avgusta v Beltincih. Velikemu številu obiskovalcev na domoznanskem večeru je dr. Klaudija Sedar predstavila še več drugih podrobnostih v letih po priključitvi Prekmurja k matični Sloveniji, denimo tudi o agrarni reformi, pa tudi zakaj se niso odločali o ponudbi Madžarske, da bi Prekmurje postalo ena njenih samostojnih županij.