Vanekov večer z mag. Bojanom Grobovškom

Vanekov večer z mag. Bojanom Grobovškom

Murska Sobota, 13. septembra 2018 – Gost Vanekovega večera, ki ga je Ustanova organizirala skupaj s PIŠK v Murski soboti je bil mag. Bojan Grobovšek, dolgoletni novinar in dopisnik Dela in RTVS na Dunaju konec 80-tih let, avtor več odmevnih knjig, ugledni diplomat in odličen poznavalec mednarodnih odnosov (bil je prvi diplomatski predstavnik RS v Avstriji, naš prvi veleposlanik na Poljskem in v Romuniji, kasneje še v Argentini in drugih državah v Južni Ameriki ter Švici in Lihtenštajnu),sedaj pa predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose. Povod in okvir zanimivega, skoraj dve uri trajajočega pogovora, ki ga je usmerjal Marjan Šiftar, je bila njegova najnovejša knjiga “Trst, Ljubljana, Dunaj in širni svet – reminiscence in razmišljanja”, ki ni klasična avtobiografija, ampak ” sprehod skozi življenje, ki so ga ves čas spremljale velike politične in družbene spremembe; potopis – preplet spominov, zgodovine, politologije, sociološke analize okolja, v katerem se je kalil in zbir številnih iztočnic za obravnavo številnih danes še kako aktualnih vprašanj in “vročih” tem v domačem in mednarodnem kontekstu. Sogovornika sta se dotaknila le nekaterih. Ob spominih na mladostna leta, ki jih je preživel v Trstu, je mag. Grobovšek orisal sedanji položaj in razvojne perspektive Trsta, položaj slovenske skupnosti v njem oziroma v Italiji in slovensko-italijanske odnose. S posebnim občutkom je obudil spomine na preživljanje precejšnjega dela svoje mladosti v Radencih (“Na Radence me vežejo najlepši in najbolj brezskrbni mladostni spomini”) in spoznavanje Prekmurja in Prlekije.

Posebno pozornost sta sogovornika namenila večplastnemu in aktualnemu vprašanju osebne in kolektiven identitete, s katerim se je mag. Grobovšek srečal že v rani mladosti ( prvih 14 let preživel v Trstu, nekaj čas v Avstriji- v Gradcu – gimnazijo končal v Ljubljani, kasneje študiral tudi v tujini) in se z njim srečeval v svoji diplomatski karieri. Posebno pozornost sta namenila tudi razmeram v Avstriji (“Avstrijskih posebnosti in kontrastov je nasploh veliko, Avstrija je v marsičem enkratna”), položaju slovenske skupnosti v njej, zgodovini slovensko – avstrijskih odnosov – (“z Avstrijo imamo in hočemo imeti dobre odnose, avstrijskega paternalizma pa ne rabimo. RS bi morala ratificirati ADP- gre za vprašanje naše suverenosti.«) in tudi Madžarski. Spomnila sta se dogodkov iz 1989 leta, ko sta zunanja ministra Avstrije in Madžarske Horn in Mock 27. 6. 1989 prerezala bodečo žico na avstrijsko-madžarski meji in na soroden dogodek na tromeji v Prekmurju in izpostavila sedanja “vračanja v zgodovino”, ko ponovno postavljamo žice in druge ovire na mejah ter kritično obravnavala zaskrbljujoče tendence v madžarski politiki, ki jih je v teh dneh obravnaval tudi evropski parlament. V zvezi s pojavi neofašizma je mag. Grobovšek širše povzel svoja srečavanja s S. Wiesentalom, katerega biografijo “Pravica, ne maščevanje” je že pred leti prevedel v slovenščino. Ob katalonskem nacionalnem prazniku (11. september) in bližajoči prvi obletnici referenduma o samostojnosti je mag. Grobovšek komentiral tudi dogajanja v Španiji. Kritično je ocenil uporabo nasilja ob referendumu in poudaril nujnost dialoga za nadaljnji razvoj odnosov med Madridom in Katalonijo o sicer legitimni pravici in hotenju po samostojnosti slednje. Ker je med izseljenci v Argentini – in tudi drugih državah Južne Amerike – mnogo ljudi tudi iz Prekmurja, je mag. Grobovšek širše orisal življenje in stanje duha med različnimi deli slovenske diaspore v Argentini, še posebej svoje spomine na srečavanja s predstavniki slovenske politične emigracije. Ob aktualnih dogajanjih v Evropi (krepitev populističnih, nacionalističnih in antimigrantskih sil; pred vrati so evropske volitve – maj 2019, zadnje poročilo predsednika EK v evropskem parlamentu, 12. septembra, in drugo) je mag. Grobovšek komentiral in ocenil sedanje razmere in poudaril, da navkljub vsem problemom in tendencam, ki se jih ne sme podcenjevati, ostaja vendarle optimist glede obstoja in nadaljnjega uspešnega razvoja EU in odnosov v Evropi.

Ob zaključku razgovora sta se sogovornika ob letošnji deseti obletnici smrti spomnila uglednega prekmurskega rojaka in uglednega diplomata Rudija Čačinoviča, ki je bil tudi pobudnik in prvi predsednik slovenskega društva za mednarodne odnose.