Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919

Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919

Murska Sobota, 18. januarja 2019 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v PREKMURSKEM LETU , ko obeležujemo 100. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, izdala novo knjigo, monografijo dr. Uroša Lipuščka PREKMURJE V VRTINCU PARIŠKE MIROVNE KONFERENCE 1919, v kateri razčlenjuje vlogo ZDA in kartografa Douglasa W. Johansona pri določanju slovenskih (prekmurskih) mej. Svečana in izjemno dobro obiskana predstavitev knjige, ki jo je v soboški pokrajinski in študijski knjižnici fundacija pripravila skupaj z iniciativnim odborom za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je bila prva iz niza dogodkov opredeljeni h v programu aktivnosti v prazničnem letu. Nekateri dogodki povezani s praznovanjem so se sicer že zvrstili v zadnjih mesecih minulega leta, praznovanje pa bo doseglo vrhunec z osrednjo državno proslavo avgusta v Beltincih. Zaključno dogajanje se bo prevesilo v začetek prihodnjega leta in bo povezano z izidom monografije z majskega mednarodnega simpozija Mi vsi živeti ščemo, ki jo bo izdala organizatorica simpozija – Slovenska akademija znanosti in umetnosti .

Predstavitev monografije PREKMURJE V VRTINCU PARIŠKE MIROVNE KONFERENCE 1919, je imela še posebni simbolni pomen. Točno pred sto leti, 18. januarja 1919, se je namreč začela pariška mirovna konferenca, na kateri so odločali in odločili o usodi Prekmurja. Zbrane v naši osrednji knjižnici, med gosti so bili tudi mag. Dejan Židan, predsednik državnega zbora RS, Jožef Horvat, poslanec in predlagatelj praznika – dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, dr. Etelka Korpič Horvat, ustavna sodnica, akademik dr. Peter Štih, podpredsednik SAZU, mag. Geza Erniša, častni škof Slovenske evangeličanske cerkve, dr. Aleksander Jevšek, župan MO Murska Sobota in številni drugi župani prekmurskih občin, je najprej nagovoril Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije in predsednik iniciativnega odbora za praznovanje jubileja. Na kratko je predstavil že lani spomladi pripravljen in s strani Sveta pomurske regije potrjen program praznovanja. Širše je povzel tudi vse pomembne vidike praznovanja jubileja in posebej poudaril multikulturnost Prekmurja, ki to svojo značilnost ohranja vse do danes in to v temu nenaklonjenem svetu polnem nacionalizmov in sovražnosti. Prekmurje je dokaz, kako je možno na tako majhnem območju ohranjati strpno, skupno in produktivno življenje.

Pogovor z avtorjem monografije, novinarjem, publicistom, zgodovinarjem, sedaj honorarnim dopisnikom Radia Slovenija iz Pekinga in članom programskega sveta UŠF dr. Urošem Lipuščkom, avtorjem odličnega literarno – zgodovinskega spremnega eseja Pesniki, vojaki in kartografi, pisateljem in kulturno osebnostjo Pomurja 2018 Dušanom Šarotarjem in urednico dr. Klavdijo Sedar, je vodil podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar. Avtor monografije dr. Uroš Lipušček je širše predstavil svojo študijo o izjemno zapletenih mednarodnih in diplomatskih odnosih že med prvo svetovno vojno ter diplomatskem zakulisnem in tajnem dogovarjanju o povojni usodi posameznih narodov, držav v Evropi in širše. Podrobneje je razčlenil priprave na pariško mirovno konferenco in njeno diplomatsko zakulisje ter dramatično odločanje na njej o usodi Slovencev in slovenskih dežel razpadle Avstro – ogrske monarhije. V študiji in tudi na predstavitvi je na podlagi dostopnih arhivov v ZDA in drugih virov podrobneje osvetlil vse bistvene elemente in zaplete pri odločanju o usodi Prekmurja ter odločujočo vlogo ZDA z njenim predsednikom Wilsonom na čelu in vlogo njegovega svetovalca, profesorja in kartografa D. W. Johnsona, za katerega je leta 1935 dr. Matija Slavič, tudi sam izjemno pomemben član jugoslovanske delegacije na konferenci glede odločanja o Prekmurju, zapisal, da bi mu morali v zahvalo postaviti spomenik v Prekmurju.

Najnovejša monografija dr. Uroša Lipuščka je le nadaljevanje dolgoletnega raziskovalnega proučevanja slovenske in mednarodne polpretekle zgodovine, še posebej obdobja prve svetovne vojne. Knjigo je grafično oblikoval in tehnično uredil arhitekt Tomaž Ebenšpanger, predavatelj na Oddelku za arhitekturo, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerze v Mariboru, natisnila pa tiskarna Januš iz Ljubljane.

Prireditev sta s posebnim izborom prekmurskih pesmi obogatila Marko banda in Tjaša Šimonka ter pred premierna predstavitev odlomkov iz dokumentarnega filma Štefana Celca Za Prekmurje gre, ki ga je posnel v sodelovanju z RTV Slovenija. Vsebinsko bogat dogodek sta strnila namestnik direktorice PIŠK Janez Horvat s predstavitvijo programa knjižnice v prazničnem letu ter predsednik uprave UŠF Ernest Ebenšpanger z zahvalo številnemu občinstvu.