Solidarnost kot pravičnost

Solidarnost kot pravičnost

Murska Sobota, 18. februarja 2019 – Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je 21. februar, rojstni dan Antona Vratuše, razglasila za spominski dan ustanove in Vrana ter ga vsako leto obeleži s posebno slovesnostjo. Letošnja, pripravili smo jo v baročnem salonu soboškega gradu, kjer domuje Pomurski muzej,  je bila osredotočena  na predavanje  prof. dr. Cvetke Hedžet Toth – naslovila ga je SOLIDARNOST KOT PRAVIČNOST. Doktorica filozofije, nekdanja študentka dr. Antona Vratuše, je profesorica filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti. Predava tudi v tujini, sodeluje v mednarodnih projektih, svoje študije pa objavlja doma in v tujini. Je ena izmed vodilnih in najbolj ustvarjalnih slovenskih filozofinj.  Slovenska javnost  ter  njeni študentke in študenti  jo poznajo  po kakovostnih in zanimivih knjigah, ki jim je pred kratkim dodala še obsežno delo  z naslovom Demaskirajoče tendence. In Cvetka Hedžet Toth živi etiko, o kateri predava, tudi s tem, da ves čas pazi, da »posameznika ne linčaš, diskriminiraš ali uničiš. Tudi z argumenti razuma in filozofsko mislijo ne«.

Etika, za katero se goreče in strastno zavzema že od aktivnega sodelovanja v študentskem gibanju v letih 1968 – 1971, v kar nas je prepričala tudi s svojim predavanjem, je tista, ki omogoča avtonomijo, neodvisnost in svobodo.  Med drugim je dejala, da je potrebno vztrajati, ne popustiti, ne si dovoliti malodušja, boriti se za stvar, za katero si se zavestno odločil. Prisvajati si jo s trdim  delom, odgovorno, kajti kjer je razvit čut za odgovornost, tam je smisel in k temu smislu spada razvita občutljivost za kakovost, čistost medčloveških odnosov. Dr. Vanek Šiftar je zato poudaril, da Vratušo opredeljuje velika samodisciplina, red, načrtno delo in zavest, da je treba živeti za zastavljeni cilj. To pa so lastnosti, ki mu tudi kot znanstveniku dajejo posebno odliko. Etično poslanstvo intelektualca je bilo vodilo in drža Antona Vratuše. Zato je bila,  je poudarila, v vseh njegovih življenjskih obdobjih etika pred vsakršno politizacijo. Sovražil je besedo kariera in karierizem mu je bil tuj. »Tudi nas, svoje učence, je pred karierizmom celo ogorčeno svaril in opozarjal, da se sprašujmo, kaj dobrega lahko prispevamo k družbi. Ne pozabimo, da denar ni pomemben, osnovno je človek. Delujmo povezovalno tudi tam, kjer je vsega malo ali celo nič – in nam, Prekmurcem, je omogočil marsikaj, kar bomo nadaljevali.«

Kritično je analizirala današnje razmere v družbi , kajti če institucije moči nimajo solidarnosti vgrajene v svoj temelj in se tega svojega temelja ne zavedajo, potem niso pravične.  Etika in vrednote niso v krizi, temveč politika zaradi svojih napačnih, zgrešenih ukrepov.

Prisotni na slovesnosti, ki so do zadnjega napolnili muzejski baročni salon, so predavateljici  pozorno prisluhnili in na koncu navdušeno zaploskali. S kulturnim programom pa so spominsko slovesnost obogatili učenci in učenke osnovne šole Grad s sporočilom, da Vranove ideje v srcih mladih žive. Pod vodstvo mentoric Marije Štesl in Elizabete Sarjaš  so nastopili Tina Celec, Anemari Svetanič, Rok Cor, Ana Luša Časar, Lana Fartek, Nikita Horvat in Mihaela Inašič. Spomin na akademika dr. Antona Vratušo, dolgoletnega neutrudnega soustvarjalca programskega jedra ustanove, aktivnega  vse do 103. leta življenja, v katerem se je poslovil, pa smo obudili še z odlomkom iz dokumentarnega filma Staneta Graha Po veliki cesti.

Na koncu  pa še zahvala Vratuševi družini, v njenem imenu se je spominske slovesnosti udeležila Vranova snaha Majda Vratuša,za knjižni dar Osnovni šoli Grad in Krajinskemu parku Goričko. Za darovane knjige iz Vratuševe knjižnice se je zahvalila direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik.