Naši zakladi in 100. letnica rojstva dr. Vaneka Šiftarja

Naši zakladi in 100. letnica rojstva dr. Vaneka Šiftarja

Petanjci, 10. maja 2019 – Tradicionalna majska prireditev NAŠI ZAKLADI v Vrtu spominov in tovarištva je bila letos v znamenju obeleževanja stoletnice rojstva dr. Vaneka Šiftarja. Čeprav je bil deževen dan, to ni odvrnilo številnih obiskovalcev, ki so z dežniki prihajali na prizorišče v Vrtu spominov in tovarištva. Tik pred začetkom svečanosti so se oblaki razkropili in med mogočnimi spominskimi drevesi je zadonela beseda in pesem – poklon dr. Vaneku Šiftarju, ustanovitelju Vrta spominov in tovarištva in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Njegovemu delu in bogati zapuščini so se prišli poklonit tudi akad. dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika republike, poslanec DZ Jožef Horvat, ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat, veleposlanica Severne Makedonije Suzana Zelenkovska, častni konzul Severne Makedonije v Sloveniji Štefan Pavlinjek, predsednik Panonskega inštituta gradiščanskih Hrvatov v Avstriji dr. Robert Hajzson, generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih, direktor vladnega urada za narodnosti mag. Stane Baloh, general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Jože Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Matjaž Gruden, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša, župan MOMS dr. Aleksander Jevšek, predsednik Alma Mater European dr. Ludvik Toplak, predsednik PAZU dr. Mitja Slavinec, pa delegacije Združenja partizanskih gornikov Slovenije, organizacijskega odbora za prireditve po poteh partizanske Jelovice, Zveze združenj borcev za vrednote NOB in drugih domoljubnih organizacij ter številni prijatelji in sodelavci dr. Vaneka Šiftarja in fundacije iz vseh koncev Slovenije.
Po uvodnih pozdravih predsednika uprave ustanove Ernesta Ebenšpangerja in župana Občine Tišina Franca Horvata, je povzel besedo slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije. Uvodoma je izpostavil pomen letošnjega prekmurskega leta, ko obeležujemo sto letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in med drugim dejal: »Na mirovni konferenci, kjer so politiki, diplomati in kartografi risali nove meje med narodi in državami in kjer se je trgovalo z načeli in plačevalo nečedne dolgove, so bile za Slovence sprejete pomembne odločitve. Krivično smo z njimi izgubili Primorsko, del Notranjske in severni del Koroške. Z napori vrste domačih in tujih akterjev pa je bila vendarle sprejeta tudi rešitev, da se je meja vsaj tukaj, na skrajnem severovzhodu slovenstva, premaknila severno od reke Mure. Na žalost ne tudi do Rabe. Odločitev so zmogli izsiliti zato, ker so jo lahko naslonili na zavedanje Prekmurcev o svoji narodni, jezikovni in kulturni pripadnosti slovenstvu.« V nadaljevanju pa je poudaril, da ima za nas, ki nas povezuje in na Petanjce vselej ponovno zvabi ideja Vrta spominov in tovarištva, stoletnica spominjanja na dogodke povezane s pariško mirovno konferenco, še drug, poseben in tudi oseben pomen. Tu se je prav tako pred sto leti v družini Jožefa in Apolonije Šiftar rodil sin Ivan, ki ga vsi poznamo samo kot Vaneka Šiftarja. »Od tu je opazoval svet, v katerega se je narodil in živel s široko odprtimi očmi, srcem in umom. Videl je svet gorja, kakršno je zaznamovalo njegovo mladost, si ga po svoje razlagal in ga poskušal spreminjati. Takšno je takrat bilo hotenje mnogih mladih prekmurskih intelektualcev.« Vanekova odločitev o ustanovitvi Vrta spominov in tovarištva, je ena izmed tistih, ki razkrivajo njegov svet vrednot. Mednje sodita neomajna vera v končno zmagoslavje resnice in prepričanje, da se je vredno boriti za svet brez krivic, da je tak svet mogoč in da je to dolžan storiti vsak časten človek. »Njegov vrt je kot spomenik po svoje edinstven, po sporočilu pa univerzalen. Zato tudi priteguje vse več pozornosti ne le domačih ljudi zavezanih človečnosti, ampak tudi antifašistov, demokratov in svobodoljubnih ljudi iz vsega sveta. Postal je stvaritev, ki je Šiftarjevo domačijo, Petanjce in Prekmurje postavila na zemljevid humanizma in boja za svet svobodnih ljudi. Vanek Šiftar je verjel v svet, v katerem so vsi ljudje ob rojstvu obdarjeni z dostojanstvom in enakimi pravicami in v katerem smo ljudje drugim pripravljeni storiti to, kar si želijo in kar želimo, da bi drugi storili nam. Kot simbol tega sveta je zasnoval tudi svoj vrt. Skupaj z njegovim neločljivim prijateljem dr. Antonom Vratušo sta ga obudila v življenje.«
V nadaljevanju je slavnostni govornik Milan Kučan obudil tudi nekaj svojih osebnih spominov in med drugim dejal: »Bil je moj mentor. Svetoval mi je študij prava in me navdušil za poklic sodnika za mladoletnike, ki ga je nekoč z navdušenjem opravljal tudi sam. Svetoval mi je tudi pri eni najzahtevnejših odločitev, ki sem jo moral sprejeti kot razmeroma mlad in neizkušen človek. Morda me je tako zavaroval pred napako, ki bi jo najbrž zagrešil. In zagotovo nisem edini, ki je bil deležen njegove skrbi in očetovske naklonjenosti. Z menoj so trajno ostale nekatere njegove modrosti. Predvsem tista o znanju kot najbolj zanesljivem oprijemališču v življenju…« Spomnil je tudi na Vanekovo pesniško ustvarjalnost in izpostavil njegov življenjski optimizem: » Takšen kot je bil, bi nam bil dobrodošel tudi danes. Živimo v vse bolj dinamičnem, na videz tudi kaotičnem svetu, povezanem, soodvisnem, na trenutke tudi sovražnem, v katerem nas kot posameznike in kot člane narodne skupnosti ne zaznamuje le dogajanje na domačem dvorišču, ampak vse bolj neposredno in usodno tudi vse, kar se zgodi daleč od domačega praga. V takšnem svetu potrebujemo ljudi, ki so s svojo moralno močjo in premočrtnostjo lahko vodnik pri iskanju izhodov iz labirintov protislovij sodobnega sveta. Ne vemo, kako bi Vanek danes gledal na naše početje in na svet, ki nastaja pred našimi očmi – tudi z našim sodelovanjem. Zagotovo ne bi bil srečen, da človekovo dostojanstvo, človekove pravice in vladavina prava kot najtrdnejše vezivo človeške družbe, v katero je trdno verjel, izgubljajo mesto temeljnega družbenega vodila. Nastaja nek drug svet, v katerem Vaneku verjetno ne bi bilo udobno. Zagotovo pa bi se s svojo energijo pridružil mladim, ki vse bolj dvigujejo svoj glas za več pravičnosti, več spoštovanja človeka, dela in narave.«
V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, ki s fundacijo uspešno sodeluje že od ustanovitve, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi njegov vodja Franci Pivec, ter učenci Osnovne šole Tišina, dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Murska Sobota.
Ob zaključku 18. dneva spominov in tovarištva Naši zakladi ob 100. letnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja, ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, pa sta slavnostni govornik Milan Kučan in Vanekov sin Marjan Šiftar, ki skrbno nadaljuje očetovo zgodbo, svečano zasadila spominsko lipo dr. Vaneka Šiftarja in njegovih bratov Jožeta in Franca.