Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://dr-siftar-fundacija.org Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih Sat, 15 Jun 2019 10:28:27 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=5.2.2 http://dr-siftar-fundacija.org/wp-content/uploads/2017/02/cropped-579998_316600125083015_1650069289_n-50x50.jpg Ustanova Dr. Šiftarjeva fundacija http://dr-siftar-fundacija.org 32 32 Vanek Šiftar – človek velikanske energije in ustvarjalnega nemira (Porabje) http://dr-siftar-fundacija.org/2019/05/vanek-siftar-clovek-velikanske-energije-in-ustvarjalnega-nemira-porabje/ Thu, 23 May 2019 09:41:53 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7854

]]>
V zgodbo o Prekmurju vstopil Vanek Šiftar (Vestnik) http://dr-siftar-fundacija.org/2019/05/v-zgodbo-o-prekmurju-vstopil-vanek-siftar-vestnik/ Thu, 16 May 2019 10:26:33 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7862

]]>
Prekmurska gibanica je, ne pa Overmura moving cake (Vestnik) http://dr-siftar-fundacija.org/2019/05/prekmurska-gibanica-je-ne-pa-overmura-moving-cake-vestnik/ Thu, 16 May 2019 10:18:16 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7858

]]>
Naši zakladi in 100. letnica rojstva dr. Vaneka Šiftarja http://dr-siftar-fundacija.org/2019/05/nasi-zakladi-in-100-letnica-rojstva-dr-vaneka-siftarja/ Sun, 12 May 2019 18:16:23 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7801 […]]]> Petanjci, 10. maja 2019 – Tradicionalna majska prireditev NAŠI ZAKLADI v Vrtu spominov in tovarištva je bila letos v znamenju obeleževanja stoletnice rojstva dr. Vaneka Šiftarja. Čeprav je bil deževen dan, to ni odvrnilo številnih obiskovalcev, ki so z dežniki prihajali na prizorišče v Vrtu spominov in tovarištva. Tik pred začetkom svečanosti so se oblaki razkropili in med mogočnimi spominskimi drevesi je zadonela beseda in pesem – poklon dr. Vaneku Šiftarju, ustanovitelju Vrta spominov in tovarištva in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Njegovemu delu in bogati zapuščini so se prišli poklonit tudi akad. dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika republike, poslanec DZ Jožef Horvat, ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat, veleposlanica Severne Makedonije Suzana Zelenkovska, častni konzul Severne Makedonije v Sloveniji Štefan Pavlinjek, predsednik Panonskega inštituta gradiščanskih Hrvatov v Avstriji dr. Robert Hajzson, generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih, direktor vladnega urada za narodnosti mag. Stane Baloh, general Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Jože Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, Matjaž Gruden, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, častni škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji mag. Geza Erniša, župan MOMS dr. Aleksander Jevšek, predsednik Alma Mater European dr. Ludvik Toplak, predsednik PAZU dr. Mitja Slavinec, pa delegacije Združenja partizanskih gornikov Slovenije, organizacijskega odbora za prireditve po poteh partizanske Jelovice, Zveze združenj borcev za vrednote NOB in drugih domoljubnih organizacij ter številni prijatelji in sodelavci dr. Vaneka Šiftarja in fundacije iz vseh koncev Slovenije.
Po uvodnih pozdravih predsednika uprave ustanove Ernesta Ebenšpangerja in župana Občine Tišina Franca Horvata, je povzel besedo slavnostni govornik Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije. Uvodoma je izpostavil pomen letošnjega prekmurskega leta, ko obeležujemo sto letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in med drugim dejal: »Na mirovni konferenci, kjer so politiki, diplomati in kartografi risali nove meje med narodi in državami in kjer se je trgovalo z načeli in plačevalo nečedne dolgove, so bile za Slovence sprejete pomembne odločitve. Krivično smo z njimi izgubili Primorsko, del Notranjske in severni del Koroške. Z napori vrste domačih in tujih akterjev pa je bila vendarle sprejeta tudi rešitev, da se je meja vsaj tukaj, na skrajnem severovzhodu slovenstva, premaknila severno od reke Mure. Na žalost ne tudi do Rabe. Odločitev so zmogli izsiliti zato, ker so jo lahko naslonili na zavedanje Prekmurcev o svoji narodni, jezikovni in kulturni pripadnosti slovenstvu.« V nadaljevanju pa je poudaril, da ima za nas, ki nas povezuje in na Petanjce vselej ponovno zvabi ideja Vrta spominov in tovarištva, stoletnica spominjanja na dogodke povezane s pariško mirovno konferenco, še drug, poseben in tudi oseben pomen. Tu se je prav tako pred sto leti v družini Jožefa in Apolonije Šiftar rodil sin Ivan, ki ga vsi poznamo samo kot Vaneka Šiftarja. »Od tu je opazoval svet, v katerega se je narodil in živel s široko odprtimi očmi, srcem in umom. Videl je svet gorja, kakršno je zaznamovalo njegovo mladost, si ga po svoje razlagal in ga poskušal spreminjati. Takšno je takrat bilo hotenje mnogih mladih prekmurskih intelektualcev.« Vanekova odločitev o ustanovitvi Vrta spominov in tovarištva, je ena izmed tistih, ki razkrivajo njegov svet vrednot. Mednje sodita neomajna vera v končno zmagoslavje resnice in prepričanje, da se je vredno boriti za svet brez krivic, da je tak svet mogoč in da je to dolžan storiti vsak časten človek. »Njegov vrt je kot spomenik po svoje edinstven, po sporočilu pa univerzalen. Zato tudi priteguje vse več pozornosti ne le domačih ljudi zavezanih človečnosti, ampak tudi antifašistov, demokratov in svobodoljubnih ljudi iz vsega sveta. Postal je stvaritev, ki je Šiftarjevo domačijo, Petanjce in Prekmurje postavila na zemljevid humanizma in boja za svet svobodnih ljudi. Vanek Šiftar je verjel v svet, v katerem so vsi ljudje ob rojstvu obdarjeni z dostojanstvom in enakimi pravicami in v katerem smo ljudje drugim pripravljeni storiti to, kar si želijo in kar želimo, da bi drugi storili nam. Kot simbol tega sveta je zasnoval tudi svoj vrt. Skupaj z njegovim neločljivim prijateljem dr. Antonom Vratušo sta ga obudila v življenje.«
V nadaljevanju je slavnostni govornik Milan Kučan obudil tudi nekaj svojih osebnih spominov in med drugim dejal: »Bil je moj mentor. Svetoval mi je študij prava in me navdušil za poklic sodnika za mladoletnike, ki ga je nekoč z navdušenjem opravljal tudi sam. Svetoval mi je tudi pri eni najzahtevnejših odločitev, ki sem jo moral sprejeti kot razmeroma mlad in neizkušen človek. Morda me je tako zavaroval pred napako, ki bi jo najbrž zagrešil. In zagotovo nisem edini, ki je bil deležen njegove skrbi in očetovske naklonjenosti. Z menoj so trajno ostale nekatere njegove modrosti. Predvsem tista o znanju kot najbolj zanesljivem oprijemališču v življenju…« Spomnil je tudi na Vanekovo pesniško ustvarjalnost in izpostavil njegov življenjski optimizem: » Takšen kot je bil, bi nam bil dobrodošel tudi danes. Živimo v vse bolj dinamičnem, na videz tudi kaotičnem svetu, povezanem, soodvisnem, na trenutke tudi sovražnem, v katerem nas kot posameznike in kot člane narodne skupnosti ne zaznamuje le dogajanje na domačem dvorišču, ampak vse bolj neposredno in usodno tudi vse, kar se zgodi daleč od domačega praga. V takšnem svetu potrebujemo ljudi, ki so s svojo moralno močjo in premočrtnostjo lahko vodnik pri iskanju izhodov iz labirintov protislovij sodobnega sveta. Ne vemo, kako bi Vanek danes gledal na naše početje in na svet, ki nastaja pred našimi očmi – tudi z našim sodelovanjem. Zagotovo ne bi bil srečen, da človekovo dostojanstvo, človekove pravice in vladavina prava kot najtrdnejše vezivo človeške družbe, v katero je trdno verjel, izgubljajo mesto temeljnega družbenega vodila. Nastaja nek drug svet, v katerem Vaneku verjetno ne bi bilo udobno. Zagotovo pa bi se s svojo energijo pridružil mladim, ki vse bolj dvigujejo svoj glas za več pravičnosti, več spoštovanja človeka, dela in narave.«
V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Slava Klavora Maribor, ki s fundacijo uspešno sodeluje že od ustanovitve, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi njegov vodja Franci Pivec, ter učenci Osnovne šole Tišina, dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Gimnazije Murska Sobota.
Ob zaključku 18. dneva spominov in tovarištva Naši zakladi ob 100. letnici rojstva dr. Vaneka Šiftarja, ustanovitelja Vrta spominov in tovarištva in Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, pa sta slavnostni govornik Milan Kučan in Vanekov sin Marjan Šiftar, ki skrbno nadaljuje očetovo zgodbo, svečano zasadila spominsko lipo dr. Vaneka Šiftarja in njegovih bratov Jožeta in Franca.

[See image gallery at dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem http://dr-siftar-fundacija.org/2019/05/prekmurski-jezik-med-knjizno-normo-in-narecjem/ Thu, 09 May 2019 07:35:10 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7764 […]]]> Ljubljana, 7. maja 2019 – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Iniciativni odbor za pripravo aktivnosti ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija so v našem glavnem mestu pripravili prekmurski večer. Ob nagovorih predsednika iniciativnega odbora in prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, podpredsednika SAZU prof. dr. Petra Štiha in direktorja ZRC SAZU prof. dr. Ota Lutharja in nastopu vokalne skupine Prekmurci s Tišine je bila osrednje pozornosti večera deležna  knjiga Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem dr. Marka Jesenška, rednega profesorja za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, člana SAZU ter enega najboljših poznavalcev in raziskovalcev prekmurskega jezika. Moderator razgovora, akademik  prof. dr.  Marko Snoj in avtor najnovejše znanstvene publikacije o prekmurskem jeziku sta v izjemno zanimivem dialogu pritegnila pozornost številnih prisotnih, med njimi je bilo veliko Prekmurcev, ki živijo v Ljubljani, pa tudi  predsednik DZ RS mag. Dejan Židan,  ustavna sodnica dr. Etelka Korpič Horvat, poslanec DZ RS Jožef Horvat,  ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir, raziskovalec, predavatelj in tudi odlični poznavalec prekmurskega jezika na Filozofski fakulteti  Univerze v Ljubljani  dr. Hotimir Tivadar,  predsednik Slovenskega protestantskega društva Matjaž Gruden,  župan MO Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota mag. Marjan Farič in gledališki igralec Evgen Car.

Knjiga dr. Marka Jesenška Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem je izšla pri založbi Zora 129 v nakladi 300 izvodov s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Že samo pregled naslovov vsebinskih poglavij, in sicer Vpliv biblijskih besedil na dvojnični razvoj slovenskega knjižnega jezika, Slovenščina v Prekmurju in Porabju – med knjižno normo in narečjem, Slovenski jezik v Porabju na Madžarskem, (Mali) katekizem – kranjski in prekmurski prvotisk, Prekmurski jezik v Temlinovem in Kardoševem prevodu Malega katekizma, Kardošev pomen za ohranitev prekmurskega jezika, Prekmurščina v prevodih svetopisemskih besedil, Manjšalnice v Marijikinem ogračku, Prekmurski jezik v Ivanocyjevi pridigi iz leta 1883, Kolarjev prevod Male biblije z-kejpami, Besedje slovenskih pesmi Avgusta Pavla, Asbothova pisma Pavlu, Pavlova Prekmurska slovenska slovnica med Janežič-Sketovo in Breznikovo normo ter Jezikovno delo Antona Vratuše  in Srečevanja z akademikom Antonom Vratušo, pokaže na izjemno bogato vsebino in zbudi bralčevo radovednost. V jubilejnem prekmurskem letu je to izjemno darilo Prekmurcem in znanstveno raziskovalno delo o prekmurskem jeziku, ki je lahko še kako zanimivo in poučno branje za slehernega Slovenca.

Pa še zanimiva misel iz spremne besede avtorja:

Zgodba o prekmurskem jeziku ni zaključena. Nadaljevala se bo, dokler bo obstajal slovenski jezik – danes je na veliki preizkušnji zaradi želje, da bi se svet spremenil v enovito celoto, žal, tudi jezikovno. Kranjski  in prekmurski jezik sta samostojno preživela več »globalnih« jezikov (latinščino, nemščino, madžarščino, kajkavščino, združena v novoslovenščino še nemščino, ilirščino, srbohrvaščino) in, prepričan sem, da bosta tudi angleščino. Kljub temu pa je danes žalostno spremljati jezikovno odpadništvo dela slovenstva, ki poveličuje anglizacijo in angleški jezik kot jezik znanosti in javnega sporazumevanja v različnih (skoraj vseh) govornih položajih (npr. v politiki, gospodarstvu, športu, oglaševanju); kot da je v slovenskem značaju nekaj samouničevalnega, kar je včasih nagovarjalo nemškutarje, ilirce, madžarone, jugoslovenarje, da so blodili po brezpotjih nemštva, madžarstva, ilirstva in jugoslovanstva in se samorazglašali za Neslovence; kot da nekaternikov, ki se  danes brezsramno odpovedujejo slovenskemu jeziku po že videnih vzorcih iz preteklosti, le da je tokrat več vredna angleščina, zgodba o poenotenju slovenskega jezika ni ničesar naučila (šolanje na lastnih ponavljajočih se napakah je najbolj boleče). Koliko časa bo še moralo preteči, da se bomo lahko poslovili od jezikovnih zablod sedanjih zagovornikov anglizacije, rekoč: »O mihi praeteritos inspientes si reserat annos«. Njihovo »kolonizirano slovenščino« in »pišmeuharstvo« do maternega jezika je že pred več kot tridesetimi leti obsodil prekmurski rojak akademik Franc Zadravec, Štefan Kuzmič pa jim že od leta 1754 dopoveduje »naj ne gucsijo jalnofzt«. Slovenski knjižni jezik in z njim prekmursko narečje bosta preživela tudi nasilje globalne angleščine. Slomšek je slovenski jezik imenoval za božji dar, »nam Slovencem izročen, ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarščini celo izgubili«, za katerega je potrebno skrbeti – enako velja tudi za »stari slovenski jezik« in današnjo prekmurščino: »Obvari me, liki jaboki vu ôki« (Ps 17,8).

Po vsej Evropi se 800 milijonov Evropejcev, ki živijo v 47 državah članicah Sveta Evrope, spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje. Svet Evrope po celi Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja in hkrati predstavlja ključno sestavino bogate kulturne dediščine naše celine. (Na evropski dan jezikov, 26. septembra 2018)

[See image gallery at dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vabilo – 18. dan spominov in tovarištva, 10. maj 2019 http://dr-siftar-fundacija.org/2019/05/vabilo-18-dan-spominov-in-tovaristva-10-maj-2019/ Fri, 03 May 2019 09:34:08 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7760 Vabljeni na 18. dan spominov in tovarištva, ki bo 10. maja 2019, ob 17. uri na Petanjcih.

]]>
Vabilo – Prekmurski knjižni jezik od vzhoda do zatona in naprej http://dr-siftar-fundacija.org/2019/05/vabilo-prekmurski-knjizni-jezik-od-vzhoda-do-zatona-in-naprej/ Fri, 03 May 2019 09:27:24 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7757 Vabljeni na prekmurski večer, ki bo v torek, 7. maja 2019, ob 19. uri, v Atriju ZRC, v Ljubljani.

]]>
Vloga posameznikov pri varovanju zraka http://dr-siftar-fundacija.org/2019/04/vloga-posameznikov-pri-varovanju-zraka/ Fri, 26 Apr 2019 10:19:15 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7743 […]]]> Murska Sobota, 25. april 2019. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je skupaj z Zvezo ekoloških gibanj ob Svetovnem dnevu zemlje Vanekov ekološki večer v Pokrajinski in študijski knjižnici namenila temi, Kakšna bo prihodnja aktivna vloga posameznikov pri varovanju zraka. Temo sta predstavila Petra Dolšek in Rudi Vončina, raziskovalca iz Elektroinštituta Milan Vidmar iz Ljubljane. Predavatelja sta predstavila tako širši pogled v problematiko, kakor nanizala nekatere podrobnosti iz Pomurja. V bistvu pa ni potrebno poudarjati, da gre za aktualno temo, ki postaja iz leta v leto bolj aktualna, razmere pa zaskrbljujoče. Zato je tudi pomenljiv poziv (vabilo) predvsem mladim, da si bodo upali reči kaj v prid varovanja okolja in si prizadevali za zdravo okolje. Dejstvo namreč je, da okolje lahko prenese le določeno količino obremenitve, podatki o mejnih vrednostih, dobljenimi z meritvami pa imajo bolj administrativno kot praktično vrednost. Petra Dolšek pa je izpostavila pomen pritegnitve vseh v aktivno, dejavno varovanje okolja. Opozarjajo tudi podatki, ugotovljeni v Pomurju, tako glede prometa, kurjenja s plinom ali drvmi. Seveda spada zemeljski plin med goriva, ki najmanj onesnažujejo okolje. Aktualna so tudi vprašanja o prevozu tovora s kamioni, ki so mnogo močnejši onesnaževalci kot železnica. Enako velja, če se za potovanje odločimo z vlakom, avtobusom ali vsak s svojim avtomobilom. Slednji najbolj onesnažuje znak in hkrati po prevoženem kilometru stane največ. Vendar zadeve niso preproste, kajti slovenski vlaki so v primerjavi z Evropo prepočasni za prevoz potnikov, avtobusi pa nimajo prilagojenih voznih redov, ki bi privabljali večje število potnikov, pa še potovanje traja dalj časa, kot vožnja z osebnim avtomobilom. Iz tega izhaja, da rešitve niso enoznačne, marveč nadvse zahtevne in povezane z denarjem za naložbe.

V varovanje okolja morajo biti vključene tudi lokalne skupnosti, torej občine in si na svojem področju prizadevati za zmanjšanje emisij, ki ogrožajo zdravje ljudi. V pripravi je tudi energetski koncept med leti 2020 – 2025 in 2030. Za čim boljše rezultate se mora Slovenija potruditi tudi za čim več denarja, ki ga za to namenja Evropa. V naslednjem obdobju lahko pričakujemo opredelitev ciljev za zmanjšanje emisij, katerih povzročitelji smo posamezniki. Del aktivnosti se odvija skozi programe Evropske unije in posledično Slovenije. Da pa bi pri izboljševanju kakovosti zraka lahko bili uspešni, moramo v celotni družbi omogočiti aktivno sodelovanje. In naj ponovimo, v aktivnosti vključiti čim več mladih ter jim omogočiti, da aktivno sodelujejo pri razreševanju problematike, povezane z zdravim okoljem. Nenazadnje mora sodelovanje pomeniti izziv za boljšo kakovost svojega življenja.

[See image gallery at dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Breza Partizanskega pevskega zbora v vrtu http://dr-siftar-fundacija.org/2019/04/breza-partizanskega-pevskega-zbora-v-vrtu/ Tue, 23 Apr 2019 06:01:22 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7709 […]]]> Partizanski pevski zbor(PPZ) slavi letos 75. letnico delovanja. Osrednji dogodek ob tem jubileju je bil slavnostni koncert v nabito polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, 9. aprila. Pomembni deli uradnega obeleževanja jubileja pa so tudi zasaditev spominskega drevesa v Vrtu na Petanjcih, 18. aprila, sodelovanje na proslavi Dneva upora in njihove 75. obletnice v Planini pod Mirno goro nad Semičem, 27. aprila in zasaditev spominskega drevesa na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, ob svetovnem dnevu miru, 20. septembra.

Idejni oče in tvorec prvega, prav posebnega partizanskega pevskega zbora, poimenovanega Invalidski pevski zbor je bil skladatelj Karol Pahor. 27. aprila 1944 je imel svoj prvi nastop na Planini pod Mirno goro nad Semičem. V povojnem obdobju se je preimenoval v Partizanski pevski zbor in spada med starejše zbore v Sloveniji ter je edini, katerega osnovno poslanstvo je ohranjanje pesmi upora in partizanske pesmi. “Partizanski pevski zbor je poseben primer kolektiva, ki kontinuirano ohranja partizanske pesmi od svoje ustanovitve do danes. Skozi zborovsko petje ohranja spomin na zapuščino upora druge svetovne vojne ter ohranja in oživlja partizansko glasbeno izročilo, kar je specifičen primer v sodobni Evropi.” ( dr. Ana Hofman, višja znanstvena sodelavka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Partizanske pesmi, dediščina za prihodnost; iz publikacije: Tri četrt stoletja PPZ, Društvo PPZ, april 2019).

Partizanski pevski zbor je obiskal Vrt spominov in tovarištva 18. aprila in v družbi številnih gostov zasadil spominsko brezo iz vasi Planina nad Semičem, kjer je imel invalidski pevski zbor svoj prvi nastop pred 75. leti. Med gosti so bili, ob sodelavcih in prijateljih Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, tudi župan občine Črnomelj in delegacija ZZB Iz Črnomlja, župana domicilne občine Tišina in MO M. Sobota, predsedniki in drugi predstavniki Občinskega združenja in mestne organizacije ZZB M. Sobota ter krajevne organizacije ZZB Tišina, visoki predstavniki ZVVS in društva “Sever”, predsednik Domoljubnega krajevnega združenja Puconci.

Govorniki na svečanosti (župan občine Tišina, predsednik in podpredsednik uprave Ustanove in predsednik MO ZZB M. Sobota) so predstavili Vrt spominov in tovarištva ter pomen zasaditve tudi spominske breze PPZ v njem ter zahvalo PPZ za pobudo za obeležitev njihovega jubileja tudi s tem. Ker, kot je bilo poudarjeno, pomeni breza PPZ dragoceno obogatitev Vrta, njegovega poslanstva in sporočil, negovanja vrednot narodnoosvobodilnega boja. Breza PPZ pa tudi ni le ohranjanje spomina in izraz zahvale vsem, ki so od začetka do današnjih dni sodelovali v njem ampak je tudi živa in simbolna potrditev izjemne vloge in pomena kulture v NOB.

Partizanski pevski zbor je zasaditev spominske breze pospremil z izborom partizanskih pesmi.

Na ta način se je Partizanski pevski zbor poklonil tudi borcem Rdeče armade in partizanskih enot ob spomeniku na Trgu zmage v Murski Soboti, ki ga je obiskal v nadaljevanju svojega obiska v Prekmurju.

[See image gallery at dr-siftar-fundacija.org] ]]>
Vanekov večer ob Svetovnem dnevu zemlje – 25. 4. 2019 http://dr-siftar-fundacija.org/2019/04/vanekov-vecer-ob-svetovnem-dnevu-zemlje-25-4/ Tue, 23 Apr 2019 05:49:14 +0000 http://www.dr-siftar-fundacija.org/?p=7704 […]]]> Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Zveza ekoloških gibanj vas ob Svetovnem dnevu zemlje vabita na Vanekov ekološki večer na temo “Kakšna bo prihodnja aktivna vloga posameznikov pri varovanju  zraka?”, ki bo v četrtek, 25. aprila 2019, ob 17. uri, v PIŠK v M. Soboti.
 
Gosta bosta mag. Rudi Vončina in Petra Dolšak, raziskovalca iz Elektroinštituta iz Ljubljane.

]]>